osebnost

Trenutno brskate po arhivu kategorije osebnost.

Preteklo je že kar nekaj časa od moje zadnje objave v rubriko osebnost. Ne znam povedati zakaj, saj je tam zunaj veliko ljudi, katerih dela poskrbijo za mojo inspiracijo, a očitno si samo nisem vzela dovolj časa, da bi o njih razmišljala malo globlje in zraven še kaj napisala. Zgodba o življenju in modnem uspehu Micol Fontana pa mi je prirasla k srcu in delčka nje sem si zaželela tudi na mojem blogu.

Včeraj je bil na prvem programu Rtvslo drugi in hkrati zadnji del mini serije, ki govori o življenju sester Fontana. Njihova zgodba se začne v začetku dvajsetega stoletja v manjši italijanski vasi imenovani Traversetolo, kjer so se v mamini domači šivalnici naučile šivati in si izoblikovale čut za modo. Želja po uspehu jih je kasneje vodila v Rim. Tam so po nekaj letih trdega dela postale uspešne in s svojimi kreacijami prepričale mnoge pomembne ženske. Po njihovih izdelkih so kasneje povpraševali tudi v Hollywoodu in tako so začele oblikovati za svetovno znane igralke, kot so Ava Gardner, Elizabeth Taylor in Audry Hepburn.

Micol je bila tista sestra, ki je med modnimi navdušenci postala najbolj prepoznavna. Njena težka življenjska zgodba pa je lahko za navdih vsakomur, ki se želi s svojim delom in talentom pokazati svetu. Iz zgodb drugih se učimo in meni je ta dala nekaj več, pa čeprav za Micol pred enim mesecem sploh nisem vedela :)

Story about sisters Fontana begins in the early years of 20th century in a small Italian village called Traversetolo where they were sewing for their mother. They didn’t just learn how to sew there, but they’ve also created a sense for fashion. The desire for success lead them to Rome. After several years of hard work they’ve become successful and their creations helped them to convince many prominent women. Their products were later desired also in Hollywood and so they started to design for the world-famous actresses like Ava Gardner, Elizabeth Taylor and Audry Hepburn. They were the first to bring the Italian fashion to the world and put it next to the French.

Micol was that sister who was most recognized among fashion enthusiasts. Her tough life story can be an inspiration for anyone who wants to be seen in the world. We learn from the stories of others and this one gave me something more :)

Tagi: ,

O modni oblikovalki, ki rada ustvarja z barvami, Agathi Ruiz de la Prada sem že nekaj malega govorila. A ker mi je na nek način zlezla pod kožo, sem ji namenila posebno mesto v posebni rubriki in si vzela čas, da o njej napišem nekaj več.

Ne spomnim se, kdaj sem se z njenimi kreacijami in dizajni prvič srečala. Vem samo to, da me njeni srčki spremljajo že od nekdaj. Nekajmesečno življenje v Španiji in nadaljna potovanja po tej deželi so mi dopustili, da sem njene stvaritve videla tudi v živo.

Ko stopiš v kakšno od njenih butikov, je kot da bi se znašel ali sredi zelo razigrane otroške trgovine ali pa kar sredi najbolj barvite pravljice. Oblačila so razporejena po barvah. Spremljajo jih razne torbice, nakit, pa tudi svinčniki, mape, beležke in še mnogo drugih stvari, ki so mi že ušle iz spomina. Kreacij je torej dovolj za vsakogar, ne glede na spol ali starost. Sama nisem morala mimo moških kravat živih barv z izvezenimi srčki in pa ženskih kratkih majic, ki so spominjale na večje izvedbe punčkastih oblačilc. Z njenim podpisom pa lahko najdete tudi pohištvo predvsem v srčkastih oblikah.

Čeprav cene niso tako zelo visoke, vse skupaj še vedno diši po kvaliteti in predanosti oblikovalca do izdelkov. Mogoče se v nekaterih njenih oblačilih ne vidim, me pa zato prepričajo dodatki. Verjamem, da se bom v katero izmed Agathinih trgovin vrnila in upam, da bom našla še kakšen kos, ki bo delal družbo moji verižici.

Tagi: , ,

Andy Warhol, umetnik s posebnim pomenom ali utemeljitelj pop arta, si vsekakor zasluži mesto na mojem blogu. Pisala sem že o najljubši fotografinji in modni oblikovalki, Andy pa je moj najljubši umetnik nasploh.

Verjetno še nisem omenila, da nimam rada zime samo zaradi sneženja, ampak tudi zaradi zimskih športov. Preprosto sem rojena v družini, kjer je smučanje pomembno in precej priljubljeno. Ko sem bila v tretjem razredu osnovne šole in se je v meni začel rojevati otroški uporniški duh, sem se na vsak način morala naučiti bordanja (ali po slovensko: deskanja na snegu – moti me, da v slovenščini to zveni tako neumno). To sem dosegla. In še več, prišla sem tako daleč, da se lahko sedaj celo ponašam z licenco vaditelja. Ha!

Malo sem zaplavala stran, a brez tega ”uvoda” lahko ne bi razumeli bistva zgodbe. Dejstvo je namreč, da me ta šport ne zanima zgolj zaradi njega samega, ampak tudi glede oblikovalskih stvaritev. Bordarska subkultura je namreč zelo izpopolnjena. In kaj ima to veze s pop artom? Veliko. Burton, ki je trenutno eno najprepoznavnejših imen v snowboard industriji, je za sezono 2007/08 v svet spustilo posebno kolekcijo z motivi, ki jih je ustvaril Andy Warhol. Seveda sem ga poznala že od prej, a tista kolekcija je v meni prebudila nekaj več.

V vsem tem času sem odkrila, da se za njegovim imenom skriva veliko skrivnosti, ki ga delajo zanimivega.

Spomladi sem na Dunaju obiskala njegovo razstavo. Galerija Albertina je v javnost postavila kolekcijo Marcedesov, ki pa ni bila nikoli dokončana. To so bila Warholova zadnja dela. Sama sem bila brez besed. Nekaj je, da gledaš stvari na računalniku ali v knjigi, nekaj pa, da original visi pred tabo v vsej svoji veličini. O živahnosti barv pa ne bom niti začela, ker bi se preveč razpisala. Roza je bila namreč božanska.

Nedvomno je ena mojih večjih želja, da bi katerikoli Andyev original visel na steni mojega bodočega domovanja. Za sedaj mi zadostuje, da mojo torbico bogati beležka z rdečim Marcedesovim kupejem, ki sem jo dobila za darilo. Naslednji izziv pa mi predstavlja obisk njegovega muzeja na Poljskem.

Tagi: , , ,

Annie je zame fotografinja, katere dela bodo ostala zapisana v zgodovini in si jih bodo z veseljem ogledovali tudi naši daljni nasledniki. Pustimo ob strani to, da so fotografije popolne in nabite s sporočili, saj se od fotografa takšnega kova to tudi pričakuje. Omembe vreden je njen pristop do človeka, ki v njenih ”zgodbah” nastopa. Osebno se mi je zelo dobra zdela ideja, ko je britansko kraljico Elizabeto II prosila, če lahko sname krono in se javnosti pokaže v bolj casual oblačilih. Slednja jo je seveda jezno zavrnila. A pustimo kraljico in njene stroge protokole. To je namreč samo eden izmed primerov nenavadnosti. Marsikateri se je zapisal na film oz. senzor in tudi ugledal luč sveta.

Lansko pomlad, natančneje aprila, sem si v Berlinu imela možnost ogledati njeno razstavo z naslovom Annie Leibovitz: A Photographer’s Life, 1990–2005. Od vseh razstav, ki sem jih v svojem življenju že videla, je ta zagotovo ena izmed mojih najljubših. Ko sem bila tam, v galeriji, sem tam kar želela ostati. Zdaj čakam na kaj novega in pripravljena sem odpotovati tudi nekam daleč. Zahvaljujoč ostalim razstavam, pa moje navdušenje ostaja in tako je moje čakanje lažje :)

Tagi: , ,

Rdečelasa modna oblikovalka Vivienne Westwood mi je že tistega dne, ko sem prvič pobrskala po njenih izdelkih, zlezla globoko pod kožo. Pri njej mi je zanimivo prav vse, tako kombinacija barv kot tudi kroji. Spomnim se enega krila, ki je bil narejen iz večih plasti barvnega tila in je bil kombiniran s suknjičem. Za prstke obliznit, vam rečem. Krilo je bilo zelo voluminozno ter ničkaj primerno za vsakdanjo rabo, a se ga vseeno ne bi branila.

No, če začnem naštevati sama, bi potrebovala več prstov, kot mi jih omogočajo vse štiri okončine. Za sedaj si še dovolim upati, da si bom nekaj enkrat res kupila. Vem pa, da je zelo mogoče, da bo moj nakup imel Viviennin logo.

Seveda pa ne bi bila jaz, če si ne bi naredila ”lušt” ter poiskala nekaj, kar me bo zagotovo preganjalo cel naslednji teden. Roza čeveljčki z 10cm peto so nekoliko izven mojega stila oblačenja in če bi se res zgodilo, da jih nikoli ne bi obula, mislim da bi prav lepo obarvali mojo že sedaj pisano omaro s čevlji.

Tagi: , ,