osebnost

Trenutno brskate po zapisih, označenih s tagom osebnost.

Andy Warhol, umetnik s posebnim pomenom ali utemeljitelj pop arta, si vsekakor zasluži mesto na mojem blogu. Pisala sem že o najljubši fotografinji in modni oblikovalki, Andy pa je moj najljubši umetnik nasploh.

Verjetno še nisem omenila, da nimam rada zime samo zaradi sneženja, ampak tudi zaradi zimskih športov. Preprosto sem rojena v družini, kjer je smučanje pomembno in precej priljubljeno. Ko sem bila v tretjem razredu osnovne šole in se je v meni začel rojevati otroški uporniški duh, sem se na vsak način morala naučiti bordanja (ali po slovensko: deskanja na snegu – moti me, da v slovenščini to zveni tako neumno). To sem dosegla. In še več, prišla sem tako daleč, da se lahko sedaj celo ponašam z licenco vaditelja. Ha!

Malo sem zaplavala stran, a brez tega ”uvoda” lahko ne bi razumeli bistva zgodbe. Dejstvo je namreč, da me ta šport ne zanima zgolj zaradi njega samega, ampak tudi glede oblikovalskih stvaritev. Bordarska subkultura je namreč zelo izpopolnjena. In kaj ima to veze s pop artom? Veliko. Burton, ki je trenutno eno najprepoznavnejših imen v snowboard industriji, je za sezono 2007/08 v svet spustilo posebno kolekcijo z motivi, ki jih je ustvaril Andy Warhol. Seveda sem ga poznala že od prej, a tista kolekcija je v meni prebudila nekaj več.

V vsem tem času sem odkrila, da se za njegovim imenom skriva veliko skrivnosti, ki ga delajo zanimivega.

Spomladi sem na Dunaju obiskala njegovo razstavo. Galerija Albertina je v javnost postavila kolekcijo Marcedesov, ki pa ni bila nikoli dokončana. To so bila Warholova zadnja dela. Sama sem bila brez besed. Nekaj je, da gledaš stvari na računalniku ali v knjigi, nekaj pa, da original visi pred tabo v vsej svoji veličini. O živahnosti barv pa ne bom niti začela, ker bi se preveč razpisala. Roza je bila namreč božanska.

Nedvomno je ena mojih večjih želja, da bi katerikoli Andyev original visel na steni mojega bodočega domovanja. Za sedaj mi zadostuje, da mojo torbico bogati beležka z rdečim Marcedesovim kupejem, ki sem jo dobila za darilo. Naslednji izziv pa mi predstavlja obisk njegovega muzeja na Poljskem.

Tagi: , , ,

Annie je zame fotografinja, katere dela bodo ostala zapisana v zgodovini in si jih bodo z veseljem ogledovali tudi naši daljni nasledniki. Pustimo ob strani to, da so fotografije popolne in nabite s sporočili, saj se od fotografa takšnega kova to tudi pričakuje. Omembe vreden je njen pristop do človeka, ki v njenih ”zgodbah” nastopa. Osebno se mi je zelo dobra zdela ideja, ko je britansko kraljico Elizabeto II prosila, če lahko sname krono in se javnosti pokaže v bolj casual oblačilih. Slednja jo je seveda jezno zavrnila. A pustimo kraljico in njene stroge protokole. To je namreč samo eden izmed primerov nenavadnosti. Marsikateri se je zapisal na film oz. senzor in tudi ugledal luč sveta.

Lansko pomlad, natančneje aprila, sem si v Berlinu imela možnost ogledati njeno razstavo z naslovom Annie Leibovitz: A Photographer’s Life, 1990–2005. Od vseh razstav, ki sem jih v svojem življenju že videla, je ta zagotovo ena izmed mojih najljubših. Ko sem bila tam, v galeriji, sem tam kar želela ostati. Zdaj čakam na kaj novega in pripravljena sem odpotovati tudi nekam daleč. Zahvaljujoč ostalim razstavam, pa moje navdušenje ostaja in tako je moje čakanje lažje :)

Tagi: , ,

Rdečelasa modna oblikovalka Vivienne Westwood mi je že tistega dne, ko sem prvič pobrskala po njenih izdelkih, zlezla globoko pod kožo. Pri njej mi je zanimivo prav vse, tako kombinacija barv kot tudi kroji. Spomnim se enega krila, ki je bil narejen iz večih plasti barvnega tila in je bil kombiniran s suknjičem. Za prstke obliznit, vam rečem. Krilo je bilo zelo voluminozno ter ničkaj primerno za vsakdanjo rabo, a se ga vseeno ne bi branila.

No, če začnem naštevati sama, bi potrebovala več prstov, kot mi jih omogočajo vse štiri okončine. Za sedaj si še dovolim upati, da si bom nekaj enkrat res kupila. Vem pa, da je zelo mogoče, da bo moj nakup imel Viviennin logo.

Seveda pa ne bi bila jaz, če si ne bi naredila ”lušt” ter poiskala nekaj, kar me bo zagotovo preganjalo cel naslednji teden. Roza čeveljčki z 10cm peto so nekoliko izven mojega stila oblačenja in če bi se res zgodilo, da jih nikoli ne bi obula, mislim da bi prav lepo obarvali mojo že sedaj pisano omaro s čevlji.

Tagi: , ,